DEC 12

Možganska kap

Možganska kap vsako leto udari več kot štiri tisoč Slovencev. Povzroči lahko trajne posledice, lahko pa tudi nobenih.

Možgani so izjemno zapleten organ, ki predstavlja bistvo osebe, tega, kar smo. V njih je skupek vseh čustev, doživetij, spominov mentalnih naporov - in motoričnih sposobnosti slehernika. Nekaj tisoč Slovencev in Slovenk na leto se mora na koncu nekega dneva spoprijeti z dejstvom, da so najbrž vsaj nekaj s tega seznama izgubili. Morda celo sposobnost razumevanja govora, osnove medosebne komunikacije.

Ob možganski kapi, travmatski poškodbi in presnovni motnji možgani porabijo 20 % kisika, kar je dovolj za delovanje le okoli 5-10 % nevronov.

Možganska kap je žilna bolezen, in to ne le ena, temveč se glede na nastanek veji na več bolezni. Najpogostejša z več kot 85 odstotki je ishemična možganska kap. To pomeni, da pride do možganskega infarkta, saj se ena izmed žil v možganovini zamaši. Ker ni zadostnega prenosa glukoze in kisika, del tkiva odmre, podobno kot pri srčnem infarktu.

Klinične študije dokazujejo, da hiperbarični kisik posredno vpliva na rezultate možganske spektroskopije (SPECT). To je zahvaljujoč Henryevemu zakonu topnosti, ki omogoča, da se kisik do 20 krat bolj raztopi v krvni plazmi. Večja oskrba s 100 % kisikom in boljša prekrvavljenost poskrbita za obnavljanje mitohondrijev ter povzročita mitohondrijsko biogenezo.

Nekateri akademski članki dokazujejo celo, da je učinek 100% medicinskega kisika pod povišanim tlakom rezultat direktnega delovanja na DNA. Zaradi tega pride do stimulacije genov oz. posledičnega vpliva na rast novih žil na poškodovanem območju. Izboljša delovanje živcev in možganskih funkcij tudi pri kronično poznih stadijih. Po izkušnjah lahko potrdimo, da do izboljšanja stanja pride celo leta po nastanku možganske kapi.